Senčni deli vrta niso nujno manj zanimivi od sončnih, saj obstaja veliko rastlin, ki se prav v takšnih razmerah dobro razvijajo. Pomembno je predvsem, koliko svetlobe prostor dejansko prejme čez dan ter ali gre za suho ali vlažno senco. Razmere pod drevesi se namreč precej razlikujejo od tistih ob severni steni hiše, zato pri izbiri rastlin ne gledamo samo količine sonca.
V senci običajno najbolje uspevajo vrste z večjimi ali tanjšimi listi, prilagojenimi učinkovitemu izkoriščanju razpršene svetlobe. Med njimi najdemo trajnice, praproti, okrasne trave in nekatere cvetoče rastline, s katerimi ustvarimo zanimiv vrt tudi brez neposrednega sonca.
Hoste za globljo senco
Hoste sodijo med najbolj znane trajnice za senčne dele vrta, predvsem zaradi velikih dekorativnih listov v različnih odtenkih zelene, modrikaste in rumenkaste barve. Dobro uspevajo v humoznih, zmerno vlažnih tleh, kjer niso izpostavljene močnemu opoldanskemu soncu.
Nekatere sorte prenesejo tudi nekaj jutranje svetlobe, vendar je treba pri svetlejših listih paziti na morebitne sončne ožige. Pri hostah računamo na to, da se z leti razrastejo v precej široke šope, zato jim že ob sajenju namenimo dovolj prostora. Dobro se obnesejo ob poteh, pod višjimi grmovnicami in v družbi drugih senčnih trajnic.
Praproti za vlažne lege
Praproti ustvarijo bujen in naraven videz, zato so posebej primerne za senčne kotičke pod drevesi, ob zidovih ali na mestih z razpršeno svetlobo. Večina vrtnih vrst najbolje uspeva v tleh z dovolj organske snovi in enakomerno vlago. Njihovo nežno listje dobro dopolnjuje rastline z večjimi, bolj zaobljenimi listi ter v zasaditev vnese različne višine in teksture.
Pri izbiri praproti preverimo velikost odrasle rastline, saj se posamezne vrste med seboj močno razlikujejo. Nekatere ostanejo nizke in so primerne za manjše gredice, druge razvijejo večje liste ter potrebujejo precej prostora. Če je senca pod drevesi zelo suha, bo uspeh odvisen tudi od dodatnega zalivanja, predvsem v prvih letih po sajenju.
Bergenije za manj zahtevne kotičke
Bergenije so trpežne trajnice z velikimi usnjatimi listi, ki ostanejo dekorativni velik del leta. Dobro prenašajo polsenco in senco, obenem pa niso tako občutljive na občasno sušo kot nekatere druge rastline za podobne lege. Spomladi razvijejo pokončna socvetja v rožnatih, rdečkastih ali belih tonih, zato senčna greda dobi tudi izrazitejšo barvno spremembo.
Primerne so za robove gred, območja pod redkejšimi krošnjami in zasaditve ob severnih ali vzhodnih straneh stavb. Sčasoma oblikujejo goste skupine, zato dobro prekrijejo tla in zmanjšajo prostor za razvoj plevela.
Astilbe za barvito senco
Astilbe so zanimiva izbira tam, kjer želimo v senčni vrt vnesti več cvetja. Njihova puhasta socvetja se pojavljajo v belih, rožnatih, rdečih in vijoličnih odtenkih, nad njimi pa ostaja nežno razdeljeno listje. Najbolje se počutijo v polsenci ter v tleh, ki ostajajo enakomerno vlažna, zato so primerne tudi za bližino vodnih motivov ali bolj sveže dele vrta.
Na izrazito suhih legah potrebujejo več pozornosti, saj pomanjkanje vode hitro vpliva na videz listov in cvetenje. Dobro jih kombiniramo s hostami, praprotmi in drugimi rastlinami podobnih zahtev, saj se njihove oblike med seboj lepo dopolnjujejo.
Telohi za zgodnje cvetenje
Telohi so posebej zanimivi zato, ker cvetijo v obdobju, ko je večina vrta še precej mirna. Dobro uspevajo v polsenčnih legah, zlasti pod listopadnimi drevesi in grmovnicami, kjer pozimi ter zgodaj spomladi prejmejo več svetlobe. Kasneje jih razvijajoči se listi krošenj zaščitijo pred močnejšim poletnim soncem, zato so takšne lege zanje zelo primerne.
Najraje imajo dobro odcedna tla z dovolj organske snovi, pri katerih voda ne zastaja okoli korenin. Ko se dobro ukoreninijo, lahko na istem mestu rastejo več let in postopoma tvorijo večje skupine. Njihovi cvetovi trajajo dolgo, zato so telohi dobra izbira za senčne gredice, kjer želimo sezono cvetenja začeti precej prej kot pri večini drugih trajnic.
